Na neki točki v mojem življenju sem se vprašala ali je to moje življenje, sem se zato utelesila na ta planet?  Sem srečna, kaj si želim?? Kaj želim delati, kaj želim sprejemati in kaj želim deliti s svetom.

Vedno se nam vse zdi tako stresno, nepravično, polno odgovornosti, zagovarjanj zakaj nekaj počnemo, sploh si ne upamo biti kar smo. …ne zaupamo.

Ko sem prvič prišla v stik z reikijem sem mislila, saj to ne more biti tako preprosto. PA JE. Vse stvari v življenju so preproste enostavne, samo ljudje si vse otežimo in zakompliciramo, ker v danem trenutku ne znamo drugače, ker nas nihče ni drugače naučil.

Meni je reiki odprl čisto drug pogled na svet, živali, ljudi okrog sebe, razumevanje določenih dejanj soljudi, družine, partnerja…

Reiki je najenostavnejša metoda za ponovno povezavo s seboj, kar nam prinese globok mir in vedenje da se vse dogaja ob božanskem času.

Pri 33-tih letih sem zbolela za psoriatičnim artritisom. ( danes razumem kaj mi je moje telo hotelo povedati) To je pomenilo jemanje močnih zdravil in diagnoza vsaj 10 dermatologov, da se moram s tem naučiti živeti.

NE NE NE NE NE je zvenelo v moji glavi. To ni to. To ni moja optimalna rešitev. Nekaj v moji glavi čisto zadaj mi je govorilo, da obstaja še zagotovo druga rešitev. Podala sem se na raziskovanje poti alternativne medicine. Veliko tečajev homeopatije, akupunkture, aura soma,
vastu, minerali in kristali, radiostezija, regresoterapija, cvetna terapija – Bachove kapljice, holistična aromaterapija…vse z željo po rešitvi, po izboljšanju
in poglabljanju v sebe. Vendar, naučiti se moramo poslušati svoje telo in živeti skladno s sabo in svojim telesom. Rešitev je vedno v nas! Vpisala sem se v Reiki tečaj prve stopnje, pa čez nekaj časa Reiki druge stopnje.

Nato sem končala šolo v Ljubljani, kjer sem pridobila naziv Terapevt naravnega zdravljenja – reikist in
certifikat mojster in učitelj klasičnega reikija.

A vsi ti certifikati, nazivi, diplome, nam nič ne pomenijo, če nismo v stiku s sabo, v stiku z naravo in če nismo pristni. Če znamo sočutno prisluhniti sebi, bomo znali prisluhniti tudi drugim.

ZATO TE VABIM, DA PRISLUHNEŠ SEBI IN GREŠ Z MANO NA POTOVANJE SVOJE DUŠE